
Po nedeljskih predsedniških in parlamentarnih volitvah je vojska v Gvineji Bissau še pred razglasitvijo rezultatov izvedla državni udar. Zaprli so predsednika Umara Sissoca Embala, uvedli policijsko uro, ustavili volilni proces in zaprli meje. V preteklosti so v tej afriški državi že bili poskusi državnega udara.
Oglaševanje
Vojska v Gvineji Bissau je danes sporočila, da "prevzema popoln nadzor nad državo", ob tem pa bo začasno zaustavila volilni proces, zaprla meje in uvedla policijsko uro, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Vodja predsedniškega vojaškega urada v Gvineji Bissau, general Denis N'Canha, je danes v spremstvu skupine oboroženih vojakov in poveljnikov javno prebral izjavo, s katero so praktično razglasili državni udar, poroča AFP. Pred tem je bilo v bližini predsedniške palače v prestolnici Bissau slišati streljanje, vojska pa je zasedla tamkajšnjo glavno prometnico.
V zahodnoafriški državi so sicer v nedeljo potekale predsedniške in parlamentarne volitve, katerih rezultate naj bi razglasili v četrtek. N'Canha je napovedal še, da bo vojska zaustavila "celoten volilni proces", začasno prekinila medijsko oddajanje in uvedla obvezno policijsko uro.
Trenutni predsednik Umaro Sissoco Embalo, ki je pred nedeljskimi volitvami veljal za favorita in je že razglasil zmago, naj bi bil v pridržanju blizu generalštaba vojske v središču prestolnice. To je Embalo tudi potrdil za France24. Vojska je medtem po navedbah AFP potrdila, da so ga aretirali in da "z njim dobro ravnajo".

Pridržan naj bi bil tudi vodja opozicije Domingos Simoes Pereira, ki mu je vrhovno sodišče prepovedalo kandidaturo na nedeljskih volitvah, navaja AFP. Poleg virov blizu njegove družine je aretacijo potrdil Embalov glavni protikandidat Fernando Dias, ki ga je Pereira podprl po prepovedi kandidature in je enako kot Embalo že razglasil zmago na volitvah.
Embalo, ki je položaj predsednika Gvineje Bissau zasedel leta 2020, je bil že dvakrat tarča poskusa državnega udara, nazadnje decembra 2023. Kmalu zatem je razpustil parlament, v katerem je imela večino opozicija. Parlamentarne volitve bi morale nato potekati novembra lani, in sicer ločeno od predsedniških, vendar je Embalo takrat zamaknil izvedbo volitev, zaradi česar so mu tako člani opozicije kot civilna družba očitali "institucionalen državni udar".
Predsednikov mandat se je v skladu z odločitvijo vrhovnega sodišča uradno iztekel v začetku septembra letos, v nedeljo pa so nato vendarle hkrati izvedli predsedniške in parlamentarne volitve, ki pa so, kot kaže, znova privedle do državnega udara.
Gvineja Bissau leži na zahodni obali Afrike, ima približno dva milijona prebivalcev in je ena najmanjših in najrevnejših afriških držav. Nekdanja portugalska kolonija je neodvisnost razglasila leta 1973. Po začetnem razvoju in blaginji so se razmere v državi drastično poslabšale v začetku 80. let prejšnjega stoletja, od takrat pa se je v Gvineji Bissau zvrstilo več državnih udarov, poskusov državnih udarov in notranjih bojev za oblast, vključno z državljansko vojno v letih 1998 in 1999.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje
Najbolj brano
Oglaševanje
Oglaševanje